|
|
 Romano Čhon / Romski Mesec
bo v aprilu 2012 potekal v Ljubljani, Murski Soboti in Lendavi, Novem Mestu, Ptuju in Mariboru.
Mednarodno se letos festival širi v Srbijo, natančneje v Vranjsko Banjo v južni Srbiji in Subotico v Vojvodini.
Festival bo ponudil raznolik program, ki vam bo približal pestrost romske kulture.
Ogledati si bo mogoče prireditve namenjene vsem starostnim skupinam.
Od likovnih in fotografskih razstav, etnografske razstave predmetov, ki so jih skozi zgodovino uporabljali Romi na območju Balkana, premiero predstave romske gledališke skupine, predstavitev kulinaričnih značilnosti, filme, glasbo, prisluhniti recitalu romskih pesnikov in se prepustiti čarom tradicionalnih romskih plesnih korakov.
Za najmlajše bo poskrbljeno na ustvarjalnih delavnicah. Lahko bodo slikali, narisali svoj strip, plesali, igrali na tolkala, izdelali figurice v romskih nošah ali se posvetili lutkam.
Lutkovna predstava »Najboljši ciganski muzikant«, razkrije skrivnost od kod Romom posluh, strast in veselje do glasbe.
Družbeno kritični obiskovalci bodo vabljeni k razmišljanju, spodbujanju kreativnosti in solidarnosti na delavnicah posebnega, neinstitucionalnega Gledališča senc – Karadjoz.
K izvedbi IV. Festivala se priključuje Filozofska fakulteta Maribor, kjer bodo profesorji in študentje organizirali ciklus predavanj na teme: multikulturni dialog, človeško dostojanstvo, stereotipi in predsodki ter socialna integracija in emancipacija romske skupnosti.
Vrhunec festivala bo koncert svetovno priznane kraljice romske glasbe Esme Redžepove 21.aprila v Mariboru.
Predprodaja vstopnic:
Več informacij o festivalskem dogajanju najdete na: www.romanochon.org
2011
Tolkalski projekt TAKADIMI 2011 bo v letošnjem letu zaznamovan z nastopom Glena Veleza, ustanovitelja modernega Frame Drum gibanja, dobitnika petih nagrad Grammy, in Lori Cotler, ene izmed najbolj prepoznavnih konnakol vokalistk našega časa.
TAKADIMI je triletni projekt zasnovan kot pregled obsežnega opusa mariborskega tolkalca Nina Mureškiča. V letu 2010 smo osvetlili njegovo preteklo delo v različnih zasedbah, letos pa bomo predstavili Ninova sodobnejša avtorska dela in dela njegovega tesnega sodelavca Vaska Atanasovskega. Krona koncertnega dogodka bo nastop Glena Veleza in Lori Cotler. Na odru se jima bodo pridružili domači glasbeniki Kristijan Korat in Marko Črnčec na klaviaturah ter Tadej Kampl na kontabasu.
Nina Mureškiča in gostujoče glasbenike povezuje predvsem tradicionalna ritmika v glasbenem izražanju, ki ima korenine v starih kulturah južne Amerike, vzhodne Afrike, Orienta, Indije in Balkana, kar je nedvomno garancija za nepozabno mistično koncertno doživetje, kot nalašč za popoln zaključek vikenda.
Koncert bo v nedeljo,
6. novembra 2011, ob 20.00 uri,
Dvorana UNION Maribor.
Vstopnina 8 EUR
Vstopnice bodo v prodaji uro pred koncertom na blagajni dvorane UNION, Prešernova ul. 3, Maribor.
Vljudno vabljeni!
 Glen Velez,
tolkalist, petkratni dobitnik nagrade Grammy in ustanovitelj sodobnega gibanja Frame Drum, velja za legendo med glasbeniki in občinstvom po vsem svetu. Uveljavil je nov stil bobnanja v sodobni glasbeni sceni z ustvarjanjem lastnega sloga bobnanja, ki temelji na njegovem dolgoletnem proučevanju tolkal in igranju na okvirne bobne pri različnih tradicionalnih kulturah. Njegova virtuoznost se izraža v svojstveni kombinaciji igranja z dlanmi in prsti, kombinirana s spremljevalnim izvornim petjem iz kultur osrednje Azije, kar je močno vplivalo na razvoj sodobnih tehnik bobnanja. Kot uspešen solist na okvirnem bobnu je prvi mednarodno priznan tolkalec. Leta 1989 je njegovo nesporno mojstrstvo pritegnilo pozornost Johna Cagea, enega največjih skladateljev dvajsetega stoletja, ki je posebej zanj pripravil skladbo z naslovom »Improvisation for One-Sided Drum with or without Jingles«.
Velezovo glasbeno ustvarjanje in bogato glasbeno zapuščino je brez dvoma zaznamovalo njegovo desetletja dolgo sodelovanje z glasbenima velikanoma Stevenom Reichem in Paulom Winterjem Consortom ter glasbeniki kot so: Suzanne Vega, Maya Beiser, Tan Dun in Pat Metheny. Kot mojster poučevanja bobnanja je razvil svojstven učni pristop imenovan »Handance« metodo, ki v učni proces vključuje glas in gibanje telesa. Je profesor igranja na okvirne bobne in je gostoval na mnogih univerzah in konservatorijih po celem svetu. Dela kot izredni profesor na Mannes School of Music v New Yorku in redno sodeluje na poletnih taborih šole Juilliard School imenovanih Tanglewood Music Summer Program.
 Lori Cotler,
pevka z mednarodnim ugledom, ena najbolj zanimivih in izvirnih vokalistk našega časa. Eksotičnost ritmov je njena muza, njene glasovne sposobnosti v zlaganju besednih zvez presegajo pojmovanje človeške zmožnosti vokalnega izražanja v hitrosti ritma in hkratne razumljivosti. Lorina kombinacija soul World-Jazza, Jazz scat improvizacije in Jazz petje, s predelavo visoko razvitih južno indijskih bobnarskih jezikov, znanih kot Konnakol, jo je popeljalo na glasbene odre širom sveta.
Prirojeni talent za petje in ritem je bil pri Lori izražen že v zgodnji mladosti, kar so prepoznali njeni starši in ji omogočili, da je začela s pevskim izobraževanjem pri šestih letih, medtem ko je pri enajstih letih že komponirala instrumentalne skladbe na klavirju. V najstniških letih je na Long Islandu obiskovala Visoko šolo za umetnost, kjer se je poglobila v študij Jazza pod mentorstvom Davea Burnsa, trobentača, ki je sodeloval z velikani Jazza kot so: Dizzy Gillespie, Duke Ellington, James Moody in Thelonius Monk. Burns je Lori seznanil s tehnikami scat petja in improvizacije. Že v mladosti jo je očarala glasba, njena moč in vpliv na psiho ljudi. Lori nadaljuje študij na Berklee College of Music, kjer diplomira iz glasbe, kasneje pa na New York University magistrira iz Glasbene psihoterapije. Delala je kot glasbena terapevtka po klinikah in bolnišnicah New Yorka ter razvila svojstven pristop k glasbeni terapiji. Svoje znanje širi še danes s predavanji na konservatorijih in univerzah.
Edinstven in inovativen vokalni slog je pri Lori prepoznal tudi internetni glasbeni portal Youtube, ki je na svoji domači strani umestili njen videospot med »Top Featured« videospote. Gre za najbolj gledan videospot iz omenjene kategorije, kar je vplivalo na njeno prepoznavnost v glasbenem svetu in pri oboževalcih.
Nino Mureškič,
skladatelj in tolkalist, idejni vodja projekta Takadimi, je avtor, pedagog in odličen glasbenik, njegovo področje so tradicionalna tolkala. Specializiral se je za zahodno afriški ritem in vzhodne tehnike igranja na okvirne bobne. Učil se je pri mojstru Mamadyu Keiti iz Gvineje, solistu Nacionalnega baleta, kjer je spoznal afriško poliritmijo, melodijo, tehniko in zgodovino zahodno afriške bobnarske tradicije. Vzhodne in indijske tehnike igranja na okvirne bobne in tradicionalna indijska tolkala se je učil pri mojstru Glenu Velezu (NY) in Pandit Suresh Talwalkarju (Bombay). Kot studijski glasbenik je sodeloval na več kot 50 zgoščenkah v domačih in mednarodnih zasedbah. Leta 2001 je posnel zgoščenko z naslovom Manas, ki velja za prvi slovenski avtorski bobnarski projekt. Gostoval je na koncertnih odrih Evrope, od Indije do Amerike in Kitajske.
Vasko Atanasovski,
skladatelj, saksofonist in flavtist, je eden najbolj ustvarjalnih slovenskih skladateljev in glasbenikov. Deluje na mnogih glasbenih področjih in v različnih žanrih. Izdal je že 10 albumov, ki se vsi brez izjeme uvrščajo na domači glasbeni piedestal. Za svoje delo je prejel številne pohvale s strani publike in kritikov tako doma kot v tujini. Redno koncertira na pomembnih festivalih in prireditvah po Evropi, igral je v New Yorku, Indiji in na Kitajskem. Njegova dela izvajajo mednarodno priznani solisti, ansambli, zbori in orkestri. Od leta 1997 se posveča predvsem svojemu avtorskemu delu; tako je ustanovitelj ali soustanovitelj številnih glasbenih zasedb in tudi skladatelj za komorne, orkestralne in zborovske sestave ter za lutkovne, plesne in gledališke predstave. V letih svojega glasbenega ustvarjanja je sodeloval z mnogimi eminentnimi glasbeniki.
Kristijan Korat,
klaviaturist, je v letu 2008 uspešno zaključil šolanje na umetniški gimnaziji v Mariboru, smer glasbeni stavek in balet. Šolanje je nadaljeval na Brucknerjevi univerzi v Linzu v Avstriji na oddelku za klavir smer jazz in popularna glasba v razredu profesorja Dejana Pečenka. Kot pianist je veliko nastopal z različnimi zasedbami doma in v tujini.
Marko Črnčec,
klaviaturist, je svojo glasbeno pot začel s študijem klasične glasbe, in sicer harmonike in klavirja. Prejel je več nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Leta 2009 je diplomiral na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Grazu na oddelku za jazz pri prof. Olaf Polziehn-u. Svoje znanje je izpoponjeval na seminarjih z priznanimi glasbeniki in veliko izkušenj zbral s korepetiranjem raznih pevskih zborov ali pevskih solistov.
Tadej Kampl,
kontrabasist in bas kitarist, je po uspešnem zaključku gimnazije nadaljeval študij bas kitare in kontrabasa na Celovškem konservatoriju, smer Jazz in tam diplomiral z odliko. Sodeluje z priznanimi slovenskimi in tujimi glasbeniki.
Več informacij na:
http://www.glenvelez.com
http://www.loricotler.com
http://www.myspace.com/ninomureskic
http://www.vaskoatanasovski.com
http://www.myspace.com/markocrncec
http://www.myspace.com/tadejkamplspatzi
http://www.myspace.com/chris18keys
Projekt podpirajo: MARIBOR 2012 – Evropska prestolnica kulture,
Mestna občina Maribor,
Ministrstvo za kulturo
2010
Nino Mureškič, avtor in izvajalec, ki v slovenskem in mednarodnem prostoru deluje že skoraj tri desetletja, se predstavlja v tolkalsko – glasbenem projektu TAKADIMI.
Vodilna nit so tolkala in bobnarske kompozicije s posodobljeno tradicionalno ritmiko vzhodne Afrike, Balkana, Orienta, južne Amerike in Indije.
Razvojni projekt, ki bo v letu 2012 doživel finale v spektakularni izvedbi, pregledno predstavlja avtorsko delo iz obdobja skupin Sagar, Afir bafir in Ahimsa.
Zasedba:
Nino Mureškič- okvirni boben, djembe
Igor Bezget-kitara, sarod
Tadej Kampl- kontrabas
Sebastijan Duh- sinthesizer
Kristijan Korat-klavir
Damir Mazrek-hang, cajon, kalabas
Andrej Hrvatin- okvirni boben, tarabuka, kulusi
Posebni gost večera je madžarski virtuoz na violini Zoltán Lantos.
V soboto, 27. novembra 2010 ob 20. uri v Udarniku, Grajski trg 1, Maribor.
Vstopnina 7 EVR
ZULK projekt vključuje v festivalski program Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 z namenom predstavitve slovenskih glasbenikov.
Vabljeni!
VIDEO TAKADIMI 2010 HANKENA
 - Video kolaž Festivala romske kulture Romano Čhon /Romski Mesec. Utrinki pestrega festivalskega dogajanja iz 2009 in 2010.
Dva naša avtorja in člana sta prejela donacijo STEP beyond. Namen donacije je kritje potnih stroškov v Makedonijo z namenom srečanja z našimi bodočimi partnerji Etno Malesh in Domom kulture Dimitar Berovski. Avtorja potujeta konec avgusta. Srečno in ustvarjalno pot!
V MARIBORU, VODNI STOLP NA LENTU, DNE 15.04.2010
V četrtek, 15. aprila 2010, je bil v Vodnem stolpu na Lentu, v Mariboru, večer romske poezije, ki je bil organiziran v sklopu Festivala romske kulture Romano čhon. Organizator kulturnega dogodka je bil ZULK Maribor, gost pesniškega večera je bil Lojze Podobnik, upokojeni kriminalist in pesnik, doma iz Šentjerneja. Avtor je predstavil svoj pesniški prvenec Romov krik, ki ga je posvetil Romom. S pesnikom se je pogovarjala ga. Nataša Pivec. Razgovor je potekal v prijetnem in sproščenem dialogu.
Lojze Podobnik je odgovarjal na zanimiva vprašanja, ki jih je nanizala voditeljica kulturnega dogodka.
Pivec: V spremni besedi pravite: »…svojih misli nočem obremenjevati z oblikami« Sprašujem vas ali bi lahko sploh drugače zapisali pesmi, kot na način, ki ste ga izbrali?
Podobnik: Strinjam se z vašo trditvijo. Res je, romska poezija zahteva svoboden slog izražanja in takšnega sem tudi uporabil pri vseh pesmih. Vse verze sem zapisal v preprostem jeziku. Namenoma sem uporabljal takšne slovenske besede, za katere sem bil prepričan, da jih dolenjski Romi uporabljajo in razumejo. Takšen jezik sem uporabljal zato, ker sem ocenil, da bo zaradi tega lažje prevajati v romščino. Če tega ne bi upošteval, bi imel prevajalec Rajko Šajnovič veliko težje delo. Dolenjska romščina ima slab besedni zaklad izvirnih romskih besed. Nisem hotel, da bi prevod vseboval preveč izpeljank iz slovenskega jezika, kot na primer: pisati – pisini ali meter – metro. Pri pisanju pesmi se nisem obremenjeval z oblikami zapisanega verza, kitice, niti ne z rimo … pri pisanju sem se predvsem osredotočil na vsebino: hotel sem izbrati prave motive, tiste, ki izražajo romsko življenje, same Rome … Predvsem mi je bilo pomembno, da ima vsaka pesem jasno sporočilo.
Pivec: Bili ste kriminalist. Niste Rom. Je vaše izhodišče opazovanja in doživljanja romske kulture drugačno kot npr. od Roma?
Podobnik: Nekaj manj kot 30 let sem bil kriminalist, od tega sem okoli 20 let delal po romski kriminaliteti. Skozi delo sem spoznal takratno generacijo Romov, njihove otroke in seveda njihove navade. 20 let sem poslušal njihove zgodbe, spremljal njihov način življenja. Prvič sem se z njimi srečal leta 1976 . Takrat so bili res cigani, živeli so v šotorih in slabih bivalnih barakah. Veliko jih je bilo, ki še niso imeli stalnega bivališča, otroci niso obiskovali šole, zelo malo jih je bilo zaposlenih. Nihče … Nekateri so le priložnostno delali v kamnolomih, na cesti. Bila je velika revščina, bilo je veliko tatvin, vlomov … izvrševanje kaznivih dejanj je bila oblika preživetja. Nosilci teh dejavnosti so bili moški, ženske pa so bile nabiralke hrane. Nabirale so jo po »kantah za smeti«, dan za dnem so prosjačile … Vse te slike, pogovori, njihove zgodbe, vse to je ostalo v mojem spominu. Zaradi vsega tega sem jih začel gledati drugače, začel sem razumeti njihov način obnašanja, skratka spoznal sem njihovo življenje. Njihova razvojna pot iz šotora do hiše ni bila lepa, romantična, brezskrbna … kot jo opisuje literatura … bila je trda in trnova. Oni so viharniki, ki so znali preživeti, in vesel sem, ker so se začeli postavljati na lastne noge. V pesmi Azde pe, romano manuš sem zapisal: /Pokaži nam in zahtevaj,/ da je tvoje mesto ob našem boku,/saj si večni viharnik./ Sprašujete me ali mislim drugače kot oni … Veste, s tem se ne obremenjujem … Imam svojo predstavo o njih in vem, da so moje pesmi blizu resnice.
Pivec: Kakšne so bile vaše izkušnje z Romi? Je bil to povod za pisanje pesmi?
Podobnik: Vedno sem bil do njih odkrit in spoštljiv. Nisem jih zaničeval in podcenjeval. V dialogu smo bili enakopravni sogovorniki. Razumljivo pa je, da smo bili vsak na svojem bregu, saj sem bil kriminalist. Vedno je šlo za to, kdo bo zmagal. Če sem zmagal jaz, je bil nekdo obsojen, zaprt, če so zmagali oni, je bilo za mene še več dela, oni pa so bili zadovoljni. V 20. letih sem imel veliko zmag in tudi lepo število porazov … Skozi ta večni boj smo se vsi kalili in tudi spoznavali, pa tudi zaupali … Da, prišlo je do zaupanja in spoštovanja … Iz obeh strani. Takšno je življenje, vedno nas spremlja boj za obstanek. Moj odnos do Romov je bil kompleksen – nisem jih videl samo kot kriminalce, raztrgane potepuhe, cigane … Začutil sem njihove težave, revščino … Videl sem jih jokati, smejati … videl sem uboge ženske, gole in lačne otroke, nemočne bolne starce. Vsa ta spoznanja so me spreminjala, zorel sem in rabil sem, da se izpovem, da izrazim svoja videnja. Zdaj se razumem in vem, da sem bil vedno pesnik, čuteč človek. Zaradi okoliščin, predvsem dela, ki sem ga opravljal sem potlačil svoja čustva … tudi jaz sem bil boj za preživetje. Ha … Ha! To je življenje in v tem ne vidim nič narobe. Takšne izkušnje nas le plemenitijo, skozi čas … se v nas začne rojevati ČLOVEK. Da sem se odločil napisati knjigo in jo predstaviti širši javnosti pa so bili »krivi« zelo, zelo … dogodki, ki so se zgodili leta 2006: Družina Strojan, bombni napad v Šentjerneju in Novem mestu, kjer sta izgubili življenje 2 Rominji, predvsem pa dogodki, ki so se odvijali okoli političnega aktivista Silva Mesojedca, ki je s somišljeniki poskušal razseliti Rome v nekakšne rezervate – njihove zahteve in razmišljanja so označevala veliko mero nestrpnosti. Izdati knjigo … Bila je težka odločitev. Težko mi je bilo, ko sem razgalil svojo dušo, vendar pa sem preživel in zdaj čutim veliko olajšanje. Čedalje več je ljudi, ki spoštljivo gledajo na moj krik, ki je Romov krik.
Pivec: Zakaj sploh pišete romsko poezijo.
Podobnik: Zato, ker se mi piše sama, zato ker še nisem zaključil zgodbe o Romih. Lansko leto sem izdal pesniško zbirko Iskanja, v kateri ni romske poezije: v tej pesniški zbirki gre za iskanje samega sebe, ugotavljanje identitete in mojega mesta pod soncem … Ko sem koval nove pesmi, popravljal in obdeloval stare, sem bil prepričan, da sem zaključil z romsko poezijo, ker so se mi odpirale nove širjave. Pa ni tako. V zimskih mesecih sem se jo ponovno lotil in pesniška zbirka je že pripravljena za tisk. Težave so samo v financiranju. Upam, da bom to uspel rešiti. Soavtor zbirke je Šajnovič Rajko. V zvezi z Romi imam odprtih še nekaj projektov. Trenutno imam v Kulturnem centru Šentjernej razstavo starih fotografij romskih družin in posameznih Romov. Stare fotografije so računalniško obdelane in povečane na 450X320 mm Razstavljene so skupaj z dvojezično poezijo iz Romovega krika in tako prikazujem gledalcu socialni položaj Romov pred približno 50 leti. Na področju proze imam kar nekaj izzivov, eden od teh so Kratke zgodbe in Nujno zlo. Obe knjigi sta v fazi polnega ustvarjanja. Iz vsega tega lahko vidite, da bom imel z Romi še veliko dela.
Pivec: Imate kaj romske duše v sebi? Vaša poezija je preprosta, a kompleksna.
Podobnik: Sem sila preprost človek. Rad imam naravo, živali: posebno konje in pse; rad imam ljudi, ki živijo v skladu z naravnimi zakoni. Vse dogodke jemljem pozitivno, ker sem prepričan, da je v vsaki stvari nekaj dobrega. Nočem kalupov in ljudi, ki nam govorijo kaj moramo storiti in kako se moramo obnašati. V eni od pesmi sem zapisal (Kdo sem): /Prosim vas,/ ne kažite mi poti s prstom,/rešite me spon/ in prepustite rešitev času./ Da, cigan sem, po duši sem pravi cigan, večni romantični popotnik, borec s samim seboj – potepuh, ki išče pristan … V moji duši vre in vem, da bom še pisal in da mi pesem še dolgo ne bo zastala v ustih. Cigan sem, ki išče svoje poslanstvo.
Pivec: Vaša zbirka je dvojezična: slovenska & romska. Bi se lahko smatralo to kot most med romskim in slovenskim?
Podobnik: Sem prvi slovenski avtor, ki je naredil dvojezično pesniško zbirko: slovensko-romsko. To sem naredil zaradi tega, da na neki način pripomorem k razvoju romske kulture, da v pisani besedi ohranim izvirno dolenjsko-belokranjsko romščino. Seveda je temu pripomogel prevajalec Rajko Šajnovič, ki je tudi romski pesnik in vsestranski kulturni ustvarjalec. Vesel sem, da se je na Dolenjskem in v Beli krajini začela pojavljati pisana romska beseda in da so med pisci tudi Romi, vesel sem, da imajo Romi zelo aktivnega novinarja Bogdana Mikliča. Dolenjska romska kultura potrebuje finančno pomoč in ljudi, ki bodo imeli posluh zanjo. Širjenje romske pisane besede, skupaj s slovensko, je velik pripomoček pri spoznavanju romske kulture in romskega človeka. S takšnim načinom slovenskemu bralcu omogočamo, da spoznava in lahko primerja oba jezika, da spoznava romske vsebine, hkrati pa se poveča krog kupcev in seveda bralcev knjige. Žalostno pa je, da so Romi slabi bralci in še veliko časa bo minilo, da bodo z veseljem segli po knjigi. Večina starejših je slabo pismenih, mlajši pa imajo težave s pisanjem in branjem romščine, zato ker se tega ne učijo – berejo, pišejo in razmišljajo po slovensko. To pa ni dobro za njihov jezik. Na tem področju vidim potrebo po nekakšnem učbeniku, ki bi to popravil.
Pivec: Vaše pesmi se dotikajo občutljive teme (glede na mnenje večine) – romske diskriminacije oz. romske identitete v slovenskem prostoru. Bi se lahko reklo, da skušate opozoriti na nevidnost Romov oz. njihove identitete v slovenskem prostoru skozi medij poezije.
Podobnik: Seveda, to je glavni razlog, da ne Romom pokažem njihove zmote. Predvsem bi rad, da jih gledamo kot ljudi, ki se trudijo zakorakati v bolj za njih pravični jutri. Da jih gledamo takšne kot so in da jim ne vsiljujemo svojih vzorcev, ki največkrat tudi za nas niso bili dobri. Rad bi, da ljudje razumejo romsko življenje in da spoznavajo, da pot do njihove socializacije ne bo lahka. Veliko je zaprek, ki jih bomo morali skupaj prebroditi. Pomagati jim moramo, da se bodo ekonomsko osvojili, da bodo mladi pridobili izobrazbo in se izšolali za poklice, ki jih bo trg potreboval. Mislim, da so naši Romi že na poti zavedanja samega sebe. Gradijo si lastno identiteto. Pomagajmo jim z znanjem, s kulturnim dialogom in z veliko mero strpnosti.
Pivec: Imate najlepšo pesem, bi jo prebrali in komentirali?
Podobnik: Kadar prebiram pesmi iz Romovega krika in kadar nekdo želi, da mu preberem kakšno pesem v romščini je to Zaljubindo mothavi, ki se glasi: /Ako bi črke prindžar, /me bi tuke lil pisin, /Ako bi risini džan, /me bi tuke vodži narisin./Ako bi džan šukar vakeri, /me bi tuke mothav, /so čutino du peste. /A so kerava, ka nič na džano/. To je zelo preprosta ljubezenska izpoved, ki ima v sebi toliko topline, iskrenosti in ljubezni: /Ko bi črke poznal,/ bi ti pismo napisal./ /Ko bi risati znal,/ bi ti srce narisal./Ko bi znal lepo govoriti,/ bi ti povedal,/ kaj čutim v sebi./A kaj, ko pa nič ne znam./ Pesmi imajo zelo pristne vsebine: Krivična sodba, govori – vsi smo kradli, vsi smo jedli, mene so dobili in le jaz bom zaprt ali pa Rekli so, ko se Rom sprašuje ali je tatvina, če kradeš zaradi lakote ali je umor, če braniš brata od nasilnega kmeta, tudi … Izza rešetk … Nabiralke hrane …Vse pesmi imajo vsebino … govorijo o romskem življenju.
Avtor se je po končani predstavitvi pogovarjal z obiskovalci in nekaterim od njih podaril knjigo. Bilo je sklenjenih kar nekaj prijateljstev in zamenjanih je bilo nekaj naslovov. Obljuba, da se še vidimo je zasnovana na realnih temeljih. Želje po novem srečanju pa niso bile zlagane. In res je, kot je rekel gost večera: Kultura je gnezdišče dobrega.
Lojze Podobnik in Nataša Pivec.
Šentjernej, 17.04.2010.
16:00 – 17:00 Plesna delavnica indijskih romskih plesov
Hiša Zahir, Židovska ulica 14, Maribor
17:00 – 18:00 Delavnica učenja igranja tolkal
Vinoteka Maribor, Vodni stolp, Lent
18:00 Delavnica učenja indijskega petja
Delavnice indijskega petja in igranja na dholak in harmonium bosta vodila brata Khan, ki izhajata iz glasbene družine in širita staro indijsko izročilo igranja teh inštrumentov. Oba sta virtuoza v svojem poklicu prav tako plesalka Maya, ki že od svojega 6 leta kaže izjemen talent na področju indijskega plesa, ki ga tudi uči in s tem ohranja tradicijo.
20:00 Nastop plesalk iz Hiše Zahir v pristnem orientalskem okolju /Hiša Zahir, Židovska ulica 14, Maribor
V plesnem studiu Hiše Zahir potekajo tečaji orientalskega plesa za vse starostne skupine. Prav tako plesna delavnica organizira vikend in redne mesečne tečaje ter srečanja s priznanimi učiteljicami iz vsega sveta. Organizirajo tudi veliko nastopov in prireditev, na katerih se predstavljajo tako domače kot tuje plesalke čarobnih orientalskih plesov. Več o njih izveste na: http://www.zahir-si.com/page.php?12
ZULK-Združenje ustvarjanih ljudi na području kulture te vabi na delavnice izdelovanja tapana, makedonskega tradicionalnega inštrumenta, ki bodo potekale, 19. in 20. aprila 2010, od 10. do 13. in od 14. do 17. ure, v Kulturnem inkubatorju.
 Delavnice so sestavni del projekta Mojster poklica, ki ga financira Ministrstvo za kulturo.
Zainteresirani udeleženci se bodo naučili, kako izdelati tapan. Delavnice bo izvajal izkušen mojster Djafer Destanovski iz mesteca Berovo v Makedoniji, ki neguje družinsko tradicijo izdelovanja in igranja ter ohranjanja tega inštrumenta.
Prvi dan bodo potekale delavnice izdelovanja tapana, drugi dan pa delavnice igranja tapana.
Kotizacija za delavnice znaša 25 eur na osebo.
Prijave so možne do 15. aprila.
Več informacij dobite na e-mail: sanjin.jasar@zulk.si ali na telefonski številki: 02 252 12 57.
VIDEO
2010
KHAN BROTHERS and MAYA SAPERA
- Maribor, petek, 9. aprila/ Jazz klub Satchmo
- Ljubljana, 12. april/ SEM (Slovenski etnografski muzej)
 Indijsko-belgijska skupina z imenom “Khan brothers and Maya Sapera” nam bodo v enournem programu izvirno pričarali romsko glasbeno-plesno tradicijo iz Radžastana.
Harmonij in vokal izvaja Mahabub Khan, njegov brat Sattar Khan igra indijska tolkala, plesalka Maya Sapera pa je profesionalna učiteljica Sapera plesa iz Belgije.
Več na: www.myspace.com/khansattar
Delavnice indijskega petja in igranja na dholak in harmonium bosta vodila braka Khan, ki izhajata iz glasbene družine in širita staro indijsko izročilo igranja teh inštrumentov.
Oba sta virtuoza, prav tako plesalka Maya, ki že od svojega šestega leta kaže izjemen talent na področju indijskega plesa, ki ga uči in s tem ohranja tradicijo.
Delavnice v MARIBORU: Sobota, 10. april 2010
Hiša Zahir, Židovska ulica 14, 2000 Maribor
16:00 – 17:00 Plesna delavnica indijskih romskih plesov (Prijave: Hiša Zahir – 041 417 620)
Vodni stolp, Lent, Usnjarska ulica 10, 2000 Maribor (Vinoteka Maribor)
17:00 – 18:00 Delavnica učenja igranja tolkal (Prijave: ZULK – 02 252 12 57)
Vodni stolp, Lent, Usnjarska ulica 10, 2000 Maribor (Vinoteka Maribor)
18:00 – 19:00 Delavnica učenja indijskega petja
(Prijave: ZULK – 02 252 12 57)
Mladi rap iz Šutke (MAK) z debitantskim albumom: “I ŠUTKA ITANI MO THAN”/Šutka moj kraj
- Ljubljana, četrtek, 8. april/ Menza pri koritu
- Murska Sobota, sobota, 10. april/ Mik
Romska mladina po urbanih središčih Evrope od prve polovice devetdesetih let naprej išče novo uporniško, lastno glasbeno identiteto v hip hop glasbi. Vzporednice med romskimi soseskami in ameriškimi črnskimi geti so zanimanje za črnsko glasbo in njene protagoniste med njo še okrepile. V skopskem romskem naselju Šutka že od srede devetdesetih let v lokalnih diskotekah vrtijo hip hop, okoli njih in lokalnih romskih rap studiev se zbira vedno več mladih, prav tako se da lokalni romski hip hop slišati in videti na tamkajšnjih romskih radijskih in televizijskih postajah. Sicer pa naj bi bila na skopskem koncertu Jamesa Browna pred leti kar polovica publike Romov.
Na potenciale novega romskega popularnoglasbenega vala se je lani odzval skopski FOSIM (nekdanji SOROS) in financiral snemanje in izid prvega skupnega albuma – etno rap kompilacije – najvidnejših skopskih romskih rapperjev, predvsem tistih z ostrejših, provokativnejših koncev scene. Ta bo pod naslovom ene lokalnih rapperskih himen I Šutka tani mo than izšel marca letos. V Slovenijo se na njegovo predstavitev in na prve koncerte izven Makedonije podaja osemčlanska ekspedicija petih rapperjev in DJjev (Al-Alion, Belgin, Error, Sabri in NeLi) in treh spremljevalnih glasbenikov.
TRUBAĆI FEJATA SEJDIĆA
- Ljubljana, četrtek, 22. april/ Menza pri koritu
- Maribor, petek, 23. april / Jazz klub Satchmo
- Murska Sobota, sobota, 24. april / MIK
Fejat Sejdić, maestro, kot mu pravijo trobentaški kolegi je pri 60-tih trobento zaradi bolezni odložil.
Tradicijo prenašanja lepote glasbe z juga Srbije pa nadaljujeta sin Zoran in vnuk Nebojša.
S temperamentnimi zvoki trobent navdušuje in vabi k plesu 11 članska zasedba, ki se lahko pohvali z nagradami z dragačovskega zbora trubačev v Guči – od prve “Zlate trube” do nagrade za najboljši orkster.
Člani orkestra:
Nebojša Sejdić – vodja orkestra, trobenta,
Zoran Sejdić in Isus Sejdić – trobenta,
Naser Sejdić, Miroslav Sejdić, Stiven Demirović, Aca Sejdić -tenor,
Dragan Sejdić – bas,
Ivan Ajetović – bobni,
Danijel Jović – goč,
Goran Demirović – solist.
ETNO MALESH
Ljubljana, sreda, 21. april/ Menza pri koritu
Maribor, sobota 24.april / Jazz klub Satchmo
»Varuh tradicije«, Milaim je glasbenike družine Destanovski iz Berova v Makedoniji, vodil na številnih festivalih in tekmovanjih v Turčiji, Bolgariji, Grčiji, Nizozemski in Švici ter osvojil prestižne nagrade. »Ravteški zurlaši« tradicijo zurle in tapana ohranjajo skozi generacije.
Zurla je pihalo značilno za predele Balkana in vse do Indije. Igrajo jo predvsem romska ljudstva ob praznovanju in izvajanju obredov.
Instrumentalna zasedba, dva tapana ter glavna in spremljevalna zurla, bo obogatena s klaviaturo, tarabuko, kitaro, klarinetom, alt saksofonom in kavalom.
Zasedba:
Milaim Destanovski – prva zurla
Ervin Destanovski – druga zurla
Djafer Destanovski – tapan
Ilijas Destanovski – klaviature
Nehru Demirovski – tapan
Mirsad Demirovski – klarinet, saksofon, kaval
Mehmet Demirovski – tarabuka
Orhan Alimanovski – kitara in vokal
|
|
Slovenian