Festivali

Festival Etnika v letu 2009 slavi peto obletnico. Po izvedenih štirih festivalih lahko rečemo, da gre za enega pomembnejših kulturnih dogodkov v slovenskem prostoru in ki je zaradi vse intenzivnejšega povezovanja s tujimi festivali in domačimi ter tujimi organizatorji vse bolj prepoznaven tudi v zunaj domovine. Odlikujejo ga vrhunska kvaliteta izvajalcev, odličen obisk prireditev ter povsem primerna odzivnost medijev in sponzorjev.

Festival romske glasbe Čirikli je partnerski projekt in starejši brat Festivala romske kulture Romano Čhon / Romski Mesec. Zasnovan je kot strokovni manifest kvalitetnih glasbenih skupin iz Evrope in Balkana, ki bo letos s petimi dogodki predstavil pestrost romske glasbe z vplivi modernih glasbenih zvrsti kot sta jazz in funk. Posebnost letošnjega festivala je Glasbeni dialog, kjer bosta dva glasbenika iz različnih okolij in tradicij demonstrirala, da je glasba univerzalen jezik, ki ne pozna meja in briše dialekte.

Romska glasba je v zadnjih nekaj letih pridobila sloves kvalitetne avtohtone glasbene zvrsti in je svetovno vedno bolj sprejeta in prepoznavna, zato je Festival romske glasbe Čirikli glasbeni skavt, ki išče in rekrutira talentirane glasbenike z velikim potencialom, ki lahko prinesejo svež veter v naše okolje. Letošnji festival je uvertura v leto 2012, ko bo štajerska prestolnica postala Evropska prestolnica kulture, takrat pripravljamo še večje glasbene poslastice polne raznovrstnosti.

Sanjin Jašar, vodja projekta

BALVAL (Francija)

9.september 2011, Jazz klub Satchmo ob 21:30

AWENA BURGESS – glavni vokal,

ROSALIE HARTOG – violina, vokal,

DANIEL MIZRAHI – kitara,

BENJAMIN BODY – kontrabas,

GUILLAUME KERVEL – tolkala.

Balval, ime skupine v romskem jeziku pomeni veter, združuje pet glasbenikov, katerih poti so se srečale v Parizu ob romski glasbi vzhodne Evrope. Kvintet je nastal iz tria, ki ga je leta 2005 ustanovila Awena Burgess, od takrat naprej se skupina pojavlja na različnih mednarodnih prizoriščih.

Balval uporablja obsežno paleto zahodnih in evropskih glasbenih stilov ter obenem prikazuje, kako tradicionalne romske pesmi domiselno prepletati z jazzom ter latinskimi in vzhodnjaškimi glasbenimi vplivi.

Očarljiva in energična pevka Awena Burgess, skupaj z izvirno glasbo skupine odpira prosto pot domišljiji in čustvom.

ČAČI VORBA (Poljska, Ukrajina)

24.september 2011, Jazz klub Satchmo ob 21:30

MARIA NATANSON – glavni vokal,

PAWEŁ SÓJKA – harmonika, vokal,

PIOTR MAJCZYNA – kitara, bouzouki, mandola, cobza, vokal,

ROBERT BRZOZOWSKI – kontrabas, vocal,

LUBOMYR ISHCHUK – tarabuka, doumbek, tapan, bouzouki, drumlja, vokal.

Čači Vorba – (resnični, pravi govor) – je termin ki ga uporabljajo Romi iz območja romunsko/madžarsko/srbske meje, saj verjamejo, da je glasba najiskrenejši, resničen – pravi govor. Njihova glasba izraža prav to, kar nam je vsem skupno: srečo, strast, hrepenenje, žalost…

Šestčlanska poljsko-ukrajinska skupina je specializirana za impulzivno mešanico romske, karpatske in balkanske glasbe. Čači Vorba ohranja lastno, energije polno plesno dinamiko ali JOC’N'ROLL, kot so sami poimenovali svojo glasbo. Iz romske besede JOC, kar pomeni, ples ali igro. Skupina ponuja zvočno zlitje etno glasbe, jazza, sodobne balkanske glasbe za poroke in drugih žanrov, izvaja pa jo na tradicionalnih instrumentih. Zahvaljujoč presenetljivim mešanicam, kot so balkanski twist, romunski rock’n'roll ter romski swing, skupina ustvarja glasbeno vzdušje vzhodno-evropskih porok. Izvrstno vokalistko Mario Natanson mnogi označujejo za vzhajajočo zvezdo med poljskimi izvajalci ljudske glasbe.

HALGATO (Slovenija)

7.oktober 2011, Jazz klub Satchmo ob 21:30

JOŽE KOVAČ-URI – glavni vokal violina,

SAŠA OSTOJIČ – vokal, harmonika,

MILAN OSTOJIČ – kitara,

JOŽEF KOVAČ – kontrabas.

Halgato je romska skupina štirih glasbenikov iz Prekmurja, ki se napaja iz romske tradicionalne glasbe. Deluje že osmo leto in izvaja tradicionalno in avtorsko glasbo v prekmurskem narečju, ter slovenskem in romskem jeziku. Izraz halgato ​​označuje ritem grubo v značilno madžarski glasbi, ​​pomeni tudi poslušati. Njihov značilni ​​zvok se navdihuje ne le s panonskim melosom, temveč tudi s svetovno plesno glasbo, ki je del njihovega repertoarja. Uspešni so v ohranjanju svoje lastne, edinstvene kulture in dediščine. Sodelujejo s številnimi, predvsem domačimi glasbenimi skupinami iz zelo različnih, na prvi pogled celo nezdružljivih glasbenih zvrsti.

GLASBENI DIALOG

10.oktober 2011, Jazz klub Satchmo ob 21:30

MIRSAD DEMIROV – saksofoni, klarinet, kaval

VASKO ATANASOVSKI – saksofoni

NINO MUREŠKIČ – tolkala

TADEJ KAMPL – bas

V okviru Glasbenega dialoga bosta soočena dva virtuoza na pihalih, Vasko Atanasovski, Slovenija in Mirsad Demirov, Makedonija, ob spremljavi mojstra na tolkalih, Nina Mureškiča in Tadeja Kampla na basu. Osnovno izhodišče so romske teme, katere se bodo skozi improvizacijo nadgrajevale z mešanjem jazza in drugih glasbenih zvrsti.

Mirsad Demirov je mlad, talentiran glasbenik, ki prihaja iz mesteca Berovo v Makedoniji. Je virtuoz na večih inštrumentih, najbolj prepoznaven po igranju na saksofon, klarinet in kaval. Do sedaj je igral že po vsem Balkanu ter svoj talent predstavil tudi v nekaterih evropskih državah. V Sloveniji smo ga slišali v zasedbi Etno Malesh, ko je navdušil občinstvo in si s tem tudi izboril ta dvoboj z mojstrom saksofona Vaskom Atanasovskim.

Saksofonist in flavtist Vasko Atanasovski je eden izmed najbolj kreativnih, raznolikih slovenskih glasbenikov in skladateljev, dobro znan ne le po sodelovanjih s svetovnimi jazz, rock, klasičnimi in tradicionalnimi glasbeniki, temveč tudi po svojem mojstrskem pristopu do vseh zvrsti glasbe. Je reden gost na evropskih festivalih in koncertnih sklopih, med drugim je gostoval v Indiji, na Kitajskem in New Yorku. Njegove avtorske kompozicije so našle svoj prostor tudi v svetu gledališča, v plesnih in lutkovnih predstavah, ter v repertoarjih priznanih solistov, orkestrov in zborov.

Nino Mureškič, legenda med tolkalci na slovenski glasbeni sceni in zasebni glasbeni pedagog, je avtor številnih glasbenih projektov s slovenskimi in mednarodno priznanimi glasbeniki. Sodeluje z različnimi skupinami, s katerimi je posnel že več kot 30 albumov.  Z intenzivnim in dolgoletnim delovanjem na glasbeni sceni je dosegel, da je Maribor, neuradno, slovenska bobnarska prestolnica.

Tadej Kampl je basist, ki v zadnjih letih opozarja s svojim talentom in raznovrstnostjo. Sodeloval je v različnih glasbenih skupinah ter projektih z vrhunskimi slovenskimi in tujimi glasbeniki. Prisoten je tako v popularnih zasedbah, kot v skupinah, ki igrajo alternativno eksperimentalno glasbo.

CAMBO AGUŠEVI ORKESTAR (Makedonija)

21.oktober ob 21:30, UDARNIK

Iz Strumice v Makedoniji prihaja Cambo (Džambo) Aguševi orkestar, ustanovljen leta 2002. Mednarodno priznana skupina, ki igra tradicionalno glasbo Balkana, prvenstveno predstavlja romsko, makedonsko in bolgarsko tradicijo. Sestavljajo ga v večini mladi glasbeniki zbrani pod vodstvom Camba Aguševa. Zaradi njegovega hitrega vzpona med zvezde romske trobente je dobil vzdevek Džambo (Jumbo Jet). Osvojil je prvo mesto kot najboljši trobentač na prvem tekmovanju romskih pihalnih skupin Trubafest v letu 2006, kakor tudi leto kasneje. Letos (2011) je v Guči prejel prvo nagrado za najboljšo trobento na svetu.

Kot predstavnik mlajše generacije je Agushevi orkestar eden tistih, ki to glasbo izumljajo na novo, s pridihom romskega novega vala, ob tem pa puščajo srce glasbe nedotaknjeno.

ROMANO ČHON / ROMSKI MESEC

Festival romske kulture.

April 2009, Ljubljana, Maribor; www.romanochon.org

April 2010, Maribor, Ljubljana, Murska Sobota, Novo mesto

April 2011, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Slovenj gradec, Lendava, Berovo (Makedonija)

Romi, pripadniki največjega evropskega razseljenega naroda brez lastne države, a z bogato kulturo in jezikom, v slovenskem prostoru živijo že vsaj od 15. stoletja. Kljub dolgemu obdobju sobivanja so Romi še vedno žrtve močno zakoreninjenih stereotipov, predsodkov in diskriminacij.

Slovar slovenskega knjižnega jezika pod geslom Cigan (gesla Rom v njem sploh ni) navaja celo vrsto slabšalnih opisov – za narod z bogato kulturno dediščino, ki navdihuje vse, ki cenimo pisano mavrico kultur človeštva. Za narod, ki je ustvaril flamenko, izjemno poezijo in glasbo, ki je močno vplivala na evropsko klasično glasbo.

Da bi evropski prostor odprli za bogastvo romske kulture in uveljavili ustvarjalnost Rominj in Romov, je Svet Evrope leta 2008 dal pobudo za nastanek Kulturnih poti romske kulturne dediščine. V Sloveniji smo se odločili, da bomo v okviru tega projekta organizirali prvi Romski mesec / Romano čhon, festival romske glasbe, plesa, poezije, filma, lutk, delavnic, okroglih miz, predavanj, simpozijev in razstav v Ljubljani in Mariboru. Izbrali smo mesec april, ker je 8. aprila svetovni dan Romov, pomlad pa metafora za odprtost in optimizem. Romski mesec/Romano čhon se dopolnjuje s kampanjo DOSTA!, ki je usmerjena v boj proti predsodkom in stereotipom do Romov. Kampanja poteka v okviru skupnega programa Sveta Evrope in Evropske komisije, v Sloveniji pa jo vodi Urad za narodnosti RS in se je uradno začela 17. novembra 2008.

Romski mesec / Romano čhon organiziramo Romski akademski klub (RAK), Slovenski etnografski muzej (SEM) in Združenje ustvarjalnih ljudi na področju kulture (ZULK).

MEDNARODNI FESTIVAL ROMSKE GLASBE

Mednarodni festival romske glasbe bomo izvajali znotraj festivala Romano Čhon.

Festivalov romske glasbe in kulture je v Evropi izjemno malo. Nestrpnost do romske manjšine se v določenih okoljih sicer povečuje in ima ponekod celo znake rasizma, vendar to po našem mnenju ne vpliva na rast ali padec števila romskih festivalov po Evropi. Nestrpnost namreč ni uperjena proti romski glasbi. Ravno obratno – ta glasba je postala globalna stvar in posledično se porajajo številne nove glasbene skupine pa tudi novi festivali.

Menimo, da ima festival, ki smo ga prvič izvedli v maju 2009, izjemen potencial, da ga občinstvo takoj sprejme za svojega. V teh krajih je ciganska glasba namreč že desetletja izjemno dobro sprejeta in cenjena. Festival pa ne predvideva zgolj koncertnih večerov, temveč tudi raziskovalno delo na terenu, ki ga zaokrožuje založba knjige izdane v slovenskem, angleškem in romskem jeziku, snemanje videofilmov in sodobno produkcijo na tradicionalnih temeljih. V izvedbeno projektno skupino so vključeni tudi predstavniki različnih etničnih skupin, ki jih usposabljamo za organizatorje na kulturnem področju.

Festival romske glasbe 2010 je mariborski publiki aprila ponudil tri koncerte v Jazz klubu Satchmo:

petek 9.april 2010 – Khan brothers & Maya Sapera (Radžastan) VIDEO

petek 23.april 2010 – Trubaći Fejata i Nebojše Sejdića (Srbija)  VIDEO

sobota 24.april 2010 – Etno Malesh (Makedonija) VIDEO